Uradniki ameriške uprave za carine in priseljevanje (ICE) so 7. januarja v Minneapolisu v zvezni državi Minnesota med izvajanjem operacije ustrelili in ubili žensko. Po uradnih navedbah organov pregona naj bi ženska poskušala z vozilom zapeljati v policiste, zato je eden od uradnikov streljal v samoobrambi, kar je podprl tudi predsednik Donald Trump. Kljub tem trditvam so lokalni voditelji in prebivalci izrazili močan odpor do uradne različice dogodkov, župan Minneapolisa Jacob Frey pa je ostro obsodil ravnanje zveznih oblasti. Dogodek je sprožil val ogorčenja in množične proteste v mestu, kjer se je na tisoče demonstrantov zbralo kljub izjemno nizkim temperaturam pod lediščem. Protestniki so vzklikali gesla proti zvezni agenciji, policija pa je proti njim uporabila solzivec in poprove razpršilce, da bi razgnala množico. Zaradi napetosti in varnostnih tveganj so oblasti v Minneapolisu za ta teden odredile zaprtje vseh javnih šol, saj se razmere v mestu še niso umirile. Župan Frey je pojasnila zvezne vlade označil za povsem nesprejemljiva, medtem ko se v javnosti stopnjujejo vprašanja o upravičenosti uporabe smrtne sile med priseljenskimi postopki. Sorodniki in podporniki ubite ženske trdijo, da dejanje ni bilo upravičeno, in zahtevajo neodvisno preiskavo incidenta, ki je ponovno razvnel razpravo o pooblastilih in metodah dela agentov ICE v lokalnih skupnostih.

Agent ameriške službe za priseljevanje in carino (ICE) je v sredo v Minneapolisu med operacijo ustrelil in ubil Američanko Renee Nicole Good, kar je v Minnesoti sprožilo val ogorčenja in množične proteste. Dogodek je hitro prerasel v oster politični spor med lokalnimi oblastmi Minnesote in administracijo predsednika Donalda Trumpa, saj so se mnenja o okoliščinah incidenta močno razšla. Medtem ko lokalni voditelji izražajo pretresenost in dvomijo v upravičenost uporabe sile, zvezne oblasti dogodek preiskujejo v luči zaostrenih razmer na področju migracijske politike. Predsednik Donald Trump je stopil v bran agentu in zatrdil, da je ta ravnal v samoobrambi, za incident pa je neposredno okrivil žrtev. Trump je v svojih izjavah ostro napadel tudi predstavnike »radikalne levice«, ki po njegovem mnenju izkoriščajo tragedijo za politične namene. Lokalne oblasti na drugi strani opozarjajo, da takšna retorika le še poglablja razkol v družbi in otežuje neodvisno preiskavo smrti ameriške državljanke. Incident je močno vplival na vzdušje v Minneapolisu, kjer se prebivalci spopadajo z vprašanji o pooblastilih zveznih agentov in varnosti civilistov med operacijami ICE. Protestniki zahtevajo odgovornost in preglednost postopkov, medtem ko se politične napetosti med zvezno državo Minnesota in Belo hišo stopnjujejo, kar kaže na globoko razdeljenost države glede vprašanj pregona in priseljevanja.

V Minneapolisu v ameriški zvezni državi Minnesota je agent zvezne službe za carino in priseljevanje (ICE) v sredo ustreli 37-letno Renee Nicole Good, kar je sprožilo val ogorčenja in poglobilo družbene delitve v Združenih državah Amerike. Incident, v katerem je ženska podlegla strelnim ranam v glavo, je šokiral lokalne prebivalce, politike in sorodnike žrtve. Okoliščine dogodka so trenutno predmet intenzivne javne razprave in preiskave, saj so mnenja o upravičenosti uporabe sile močno deljena. Odzivi javnosti so oblikovali dva nasprotujoča si pola, ki odražata širše napetosti glede delovanja zveznih agencij v državi. Medtem ko en del javnosti dejanje označuje za umor nedolžne ženske in poudarja, da je bila žrtev verjetno prestrašena, zagovorniki policijskega postopka trdijo, da je šlo za nujno samoobrambo agenta v nevarnem položaju. Lokalna skupnost in politični predstavniki so izrazili globoko pretresenost nad dogodkom, ki ponovno odpira vprašanja o pooblastilih in usposobljenosti agentov službe ICE. Preiskava dogodka še poteka, vendar so politične posledice že vidne, saj primer postaja nov simbol sporov glede priseljenske politike in policijskega nasilja v ZDA. Minneapolis, ki je bil v preteklosti že prizorišče velikih protestov zaradi policijskih postopkov, se ponovno sooča z napetostmi med državljani in organi pregona. Za zdaj zvezne oblasti podrobnejših informacij o tem, zakaj je agent sprožil strelno orožje, še niso podale.

Agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) je v sredi v Minneapolisu ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Macklin Good, mater treh otrok in pesnico, ki se je v Minnesoto preselila šele pred kratkim. Incident se je zgodil na zasneženi ulici, ko se je ženska vračala domov, potem ko je svojega šestletnega sina odložila v šoli. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je žrtev označila za domnevno »domačo teroristko«, vendar javno dostopni podatki in izjave njene družine kažejo na to, da ženska nikoli ni bila obtožena kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom. Smrt ameriške državljanke, rojene v Koloradu, je v zadnjih 24 urah sprožila val ogorčenja po vsej državi. Macklin Goodova, ki je lani prišla v Minneapolis iz Missourija, je bila v svojem okolju poznana kot nagrajena pesnica in ljubiteljica petja. Njena mati Donna Ganger je hčer opisala kot eno najprijaznejših oseb, kar jih je poznala, ter izpostavila njeno predanost družini. Okoliščine streljanja ostajajo predmet preiskave, medtem ko se krepijo napetosti glede pooblastil in metod dela zveznih agentov službe ICE. Javnost in lokalni uradniki zahtevajo pojasnila o tem, zakaj je bila proti neoboroženi materi treh otrok uporabljena smrtonosna sila, zlasti v kontekstu političnih oznak o terorizmu, ki jih navaja zvezna oblast.

V ameriškem mestu Minneapolis v zvezni državi Minnesota je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo ubil 37-letno Renee Nicole Good. Incident se je zgodil med operacijo omenjene službe, žrtev, ki je bila ameriška državljanka in mati treh otrok, pa je po navedbah lokalnih poročil podlegla strelnim ranam v glavo. Okoliščine streljanja še niso povsem razjasnjene, kar je v lokalni skupnosti in širše sprožilo val ogorčenja ter pozive k temeljiti preiskavi. Družina pokojne Renee Nicole Good, ki je imela tesne vezi s Kansas Cityjem in Coloradom, jo opisuje kot sočutno osebo, pesnico in ljubečo mater. Njena smrt je v Minneapolisu sprožila proteste, saj javnost zahteva odgovore glede uporabe smrtonosne sile s strani zveznega agenta proti civilistki. Aktivisti in lokalni prebivalci opozarjajo na vprašljivo naravo operacij službe ICE v urbanih okoljih in morebitno prekoračitev pooblastil. Ameriške oblasti dogodek še preiskujejo, medtem ko napetosti v mestu naraščajo. Gre za enega v seriji incidentov, ki so v zadnjih letih pod drobnogled postavili delovanje zveznih organov pregona v Združenih državah Amerike. Odziv javnosti kaže na globoko nezaupanje do represivnih organov v primerih, ko pride do uporabe strelnega orožja proti neoboroženim državljanom.

Po smrtnih strelih agentov ameriške agencije za priseljevanje ICE v Minneapolisu, kjer je umrla ženska, se je vzdušje zaostrilo. Novoizvoljeni predsednik Trump je dejal, da je šlo za samoobrambo, medtem ko mu lokalne oblasti nasprotujejo.

Agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) je v sredo med izvajanjem operacije v Minneapolisu ustrelil in ubil 37-letno žensko v njenem vozilu. Incident se je zgodil v okviru poostrenih ukrepov zvezne vlade pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa glede nadzora nad priseljenci. Smrt mlade ženske je sprožila val napetosti in nemirov v več večjih ameriških mestih, medtem ko se lokalne in zvezne oblasti spopadajo z različnimi interpretacijami dogodka. Župan Minneapolisa je ostro zavrnil navedbe zveznih oblasti, da je agent streljal v samoobrambi, in uradno različico dogodkov označil za nesmiselno. Guverner Minnesote je izpostavil, da so tovrstni dogodki neposredna posledica politike, ki temelji na ustvarjanju strahu in spodbujanju konfliktov. Kljub objavi videoposnetka, ki naj bi po nekaterih trditvah kazal, da je ženska z vozilom ogrožala policiste, so odzivi javnosti in lokalnih politikov izjemno kritični do uporabe smrtonosne sile. Predsednik Donald Trump je stopil v bran agenciji ICE in podprl ravnanje njenih uslužbencev, kar je še dodatno poglobilo politični razkol med Belo hišo in lokalnimi voditelji. Incident velja za enega najhujših primerov nasilja v sklopu aktualnih prizadevanj za deportacijo nezakonitih priseljencev, kar stopnjuje vprašanja o pooblastilih in nadzoru nad zveznimi organi na terenu.

Agent ameriškega urada za priseljevanje in carine (ICE) je v sredo v Minneapolisu ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Macklin Good, državljanko Združenih držav Amerike in mater treh otrok. Žrtev, ki se je v Minnesoto pred kratkim preselila iz Kolorada, je bila po poročanju tiskovne agencije AP ustreljena kmalu po tem, ko je svojega šestletnega sina odložila v šoli. Incident je sprožil val ogorčenja v lokalni in širši javnosti, saj žrtev domnevno nikoli ni bila kazensko obravnavana. Predstavniki administracije takratnega predsednika Donalda Trumpa so Macklin Goodovo označili za domačo teroristko in trdili, da je s svojim avtomobilom skušala povoziti zvezne agente. Njeni družinski člani in mati te navedbe odločno zavračajo. Mati pokojne je za lokalni časopis poudarila, da hči ni bila vpletena v proteste proti strožji priseljenski politiki, temveč je bila pesnica in pisateljica, ki je celo življenje posvetila skrbi za druge. Lokalna skupnost v Minneapolisu in zagovorniki človekovih pravic zahtevajo temeljito preiskavo okoliščin streljanja. Medtem ko uradni viri poudarjajo nevarnost, ki naj bi jo ženska predstavljala agentom na terenu, pričevanja bližnjih slikajo portret sočutne osebe brez kriminalne preteklosti. Dogodek je še dodatno zaostril napetosti glede pooblastil in delovanja zveznih agencij v mestnih okoljih.

V mestu Minneapolis v Združenih državah Amerike so agenti ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo, 7. januarja 2026, smrtno ustrelili 37-letno Renee Nicole McLean Good. Žrtev, sicer mati treh otrok in pesnica, je bila po navedbah lokalnih poročil ustreljena od blizu, kar so ujeli tudi videoposnetki, ki so se hitro razširili v javnosti. Dogodek je sprožil val ogorčenja in množične proteste v mestu, kjer so se prebivalci zbrali v znak protesta proti policijskemu nasilju in metodam dela imigracijskih oblasti. Preiskava dogodka še poteka, vendar so objavljeni posnetki, ki prikazujejo trenutek streljanja, povzročili močne čustvene odzive in dodatno zaostrili odnose med lokalno skupnostjo in zveznimi organi. Aktivisti in prebivalci zahtevajo odgovornost za dejanje, ki ga mnogi opisujejo kot hladnokrvni uboj. Agencija ICE se na podrobna vprašanja o okoliščinah streljanja še ni odzvala s celovitim pojasnilom, kar še povečuje nezaupanje javnosti. Incident ponovno odpira vprašanja o pooblastilih in usposobljenosti agentov ICE za delovanje v urbanih okoljih ter o uporabi smrtonosne sile. Minneapolis, ki je bil v preteklosti že prizorišče večjih nemirov zaradi policijskega nasilja, se ponovno sooča z napetostmi, medtem ko se družina žrtve pripravlja na pravni boj za ugotovitev resnice o njeni smrti.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je v luči naraščajočih protivladnih demonstracij odzval na dogajanje v državi in povsem jasno razmejil med upravičenim nezadovoljstvom javnosti in nasilnim uporništvom. Hamenej je v svojem nagovoru poudaril, da so protesti zaradi gospodarskih težav in visokih življenjskih stroškov legitimni, ter pozval državne uradnike, naj prisluhnejo pritožbam državljanov in se z njimi spopadejo prek dialoga. Kljub pozivom k dialogu pa je vrhovni voditelj opozoril, da nasilje in povzročanje nemirov ne bosta tolerirana. Izgrednike, ki so po njegovih besedah prestopili mejo mirnega izražanja mnenj, je označil za grožnjo stabilnosti in napovedal, da bodo organi pregona zoper njih odločno ukrepali. Stopnjevanje napetosti v državi sledi dolgotrajnemu obdobju gospodarske krize in preteklim spopadom med varnostnimi silami in protestniki, kar vrhovnega voditelja sili v iskanje ravnovesja med pomiritvijo množic in ohranjanjem režimske avtoritete.

V Iranu se je v zadnjih desetih dneh močno zaostril val protestov, ki so jih sprožile hude gospodarske težave v državi. Po poročanju tiskovne agencije Fars so se nemiri razširili po celotni državi, pri čemer so se spopadi med protestniki in varnostnimi silami stopnjevali v nasilje. V zadnjih incidentih na zahodu države je bil ubit policist, skupno število smrtnih žrtev med civilisti pa je naraslo na najmanj 27 oseb. Najhuje je bilo v provinci Ilam na zahodu Irana, kjer so se protestniki spopadli s policijo zaradi nezadovoljstva nad visoko inflacijo in pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin. Iranske oblasti so na ulice napotile dodatne enote, vendar se demonstracije kljub represivnim ukrepom nadaljujejo. Protesti odražajo globoko nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva, ki ga hromijo tudi mednarodne sankcije in visoka stopnja brezposelnosti.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Zvezni sodnik Matthew Sharbaugh je v petek odločil, da Brian Cole, osumljen podstavljanja cevnih bomb pred sedeža republikanske in demokratske stranke v Washingtonu pred petimi leti, ostane v priporu do začetka sojenja. Sodišče je presodilo, da kljub predlaganim ukrepom, kot sta hišni pripor in elektronski nadzor, ni mogoče zagotoviti varnosti javnosti, saj so preiskovalci v Colovi lasti odkrili pripomočke za izdelavo eksplozivnih naprav. Obramba Briana Cola je med postopkom izpostavila nove podrobnosti o njegovem zdravstvenem stanju, saj naj bi osumljenec imel avtistično motnjo in obsesivno-kompulzivno motnjo. Ti podatki bi lahko vplivali na veljavnost njegovega priznanja, ki ga je podal po dolgotrajnem in intenzivnem zaslišanju s strani agentov zveznega urada FBI. Pravosodno ministrstvo trdi, da je primer trden, medtem ko nekateri analitiki opozarjajo na postopkovne nepravilnosti, ki bi jih lahko izkoristila obramba. Istočasno se policisti, ki so 6. januarja 2021 varovali Kapitol, spopadajo s posledicami odločitev nove administracije pod vodstvom Donalda Trumpa. Ta je namreč pomilostil približno 1.500 posameznikov, obsojenih zaradi sodelovanja pri vdoru v Kapitol, kar je med varnostnimi organi, ki so tistega dne utrpeli poškodbe in travme, sprožilo val ogorčenja in razočaranja.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu se je povečalo na najmanj 19. Iranski voditelj je napovedal, da ne bo popuščanja protestnikom, kljub pravici ljudi do demonstracij. Trump je opozoril, da bodo ZDA močno udarile po Iranu, če bo ubitih še več protestnikov. Oblasti so za nemire obtožile tuje vplive.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je ukazal varnostnim silam, naj se vzdržijo nasilja nad protestniki, pri čemer je poudaril razliko med mirnimi demonstranti in oboroženimi izgredniki. Hkrati je vrhovni sodnik opozoril, da ne bo milosti za protestnike, ki 'pomagajo sovražnikom, kot sta ZDA in Izrael'. Medtem se je število smrtnih žrtev protestov povečalo, Iran pa obtožuje tuje vmešavanje v notranje zadeve.

Po usodnem streljanju Renee Nicole Good s strani agenta ICE v Minneapolisu se je odzvalo več uradnikov. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado, da je v vojni z njegovo državo. Sekretar za domovinsko varnost Kristi Noem je sporočil, da agenti ICE ne bodo zapustili države. Uprava Trumpa je sprožila največjo operacijo izvrševanja priseljevanja doslej in v območje Minneapolisa napotila 2000 zveznih agentov.

V venezuelski prestolnici Caracas so se razmere po aretaciji predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil dodatno zaostrile. Kljub odsotnosti dolgoletnega voditelja se prebivalci soočajo s povečano represijo, ki jo izvajajo policijske enote z avtomatskim orožjem in oborožene milice. Po celotnem mestu so vzpostavili številne vojaške nadzorne točke, kar je v mestu povzročilo vzdušje strahu in negotovosti. Lokalno prebivalstvo se izogiba javnemu izražanju mnenj in izhodom na ulice, medtem ko lastniki trgovin zaradi strahu pred plenjenjem omejujejo vstop večjim skupinam ljudi. Oblasti so v ponedeljek pridržale štirinajst tujih novinarjev, od katerih so enega izgnali iz države, ostale pa kasneje izpustili. Poročila britanske mreže BBC nakazujejo, da se varnostne razmere v državi po Madurovem odhodu niso stabilizirale, temveč se nadzor nad civilnim prebivalstvom še stopnjuje.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila slabša gospodarska situacija, se je po zadnjih podatkih oblasti povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je pred tem opozoril Iran, da bodo Združene države posredovale, če bo Teheran 'nasilno pobijal mirne protestnike'.

V ameriški zvezni državi Indiana se je zvrstilo več nasilnih dogodkov, povezanih z osumljenci s težko kriminalno preteklostjo. Policija v Mishawaki je na silvestrovo ustrelila 55-letnega Stephena Sherwooda, ki je bil leta 1997 obsojen zaradi brutalnega umora štiriletne dekletce v okrožju Morgan. Sherwood, ki se je v preteklosti izognil smrtni kazni, se sedaj sooča z novimi obtožbami, vključno s poskusom umora, potem ko so ga policisti ustavili in je prišlo do streljanja. V ločenem incidentu se je na novoletni dan policiji v Indianapolisu predal 19-letni Antwan Hayes. Hayes je bil iskan več tednov zaradi obtožb umora in vloma, povezanih s streljanjem v novembru, v katerem je izgubil življenje 23-letni Kenneth Murff Jr. Primera izpostavljata ponavljajoče se vzorce nasilnega kriminala in težave pri nadzoru nad posamezniki z zgodovino hudih kaznivih dejanj. Dogodki v Indiani so del širšega vala prazničnega nasilja, ki so ga organi pregona v Združenih državah Amerike obravnavali ob prelomu leta. Medtem ko oblasti preučujejo okoliščine policijskega streljanja na Sherwooda, Hayesova predaja prinaša določen napredek v preiskavi novembrskega uboja, ki je pretresel lokalno skupnost v Indianapolisu.

V več iranskih mestih so izbruhnili množični protesti, ki so se iz prestolnice Teheran razširili v zahodne dele države. Po uradnih podatkih in poročanju lokalnih medijev je v spopadih z varnostnimi silami življenje izgubilo najmanj šest oseb. Nemiri so povzročili občasne blokade v prestolnici, kjer so se protestniki spopadali s policijo, medtem ko se napetosti stopnjujejo predvsem na zahodu države, kjer so poročali o najhujših incidentih. Gibanje, ki se je začelo kot odziv na specifične dogodke v Teheranu, se je hitro prelevilo v širši upor proti režimu. Iranske oblasti so na ulice poslale okrepljene enote varnostnih sil, da bi zadušile sporadične upore. Kljub poskusom omejevanja informacij in fizičnemu zatiranju se protesti nadaljujejo, kar kaže na globoko nezadovoljstvo prebivalstva z trenutnim stanjem v državi.

Iranske varnostne sile so v Teheranu nasilno razgnale protestnike, ki so se zbrali na osrednjem bazarju v iranski prestolnici. Po poročanju nevladnih organizacij in posnetkih na družbenih omrežjih je policija uporabila solzivec, da bi prekinila shod, na katerem so udeleženci vzklikali gesla v podporo nekdanji dinastiji Pahlavi in proti trenutnemu verskemu vodstvu države. Val protestov, ki se širi po celotnem Iranu, je terjal že najmanj 27 smrtnih žrtev med demonstranti. Napetosti v državi se stopnjujejo, saj se protesti iz lokalnih nezadovoljstev spreminjajo v širši upor proti islamskemu režimu. Incident na velikem bazarju velja za simbolno pomembnega, saj ta del mesta tradicionalno velja za gospodarsko središče Teherana.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med zadnjim valom protestov povzpelo na najmanj 36, so sporočili aktivisti za človekove pravice. Protesti, ki trajajo že deset dni, so se sprva začeli zaradi nezadovoljstva nad gospodarskimi razmerami v državi, vendar so hitro prerasli v širši protivladni upor. Po poročanju lokalnih virov so varnostne sile aretirale več kot 1200 ljudi, medtem ko se nasilje na ulicah iranskih mest stopnjuje. Demonstranti izražajo globoko nezadovoljstvo z režimom, kar je privedlo do ostrih odzivov policije in paravojaških enot. Kljub poskusom oblasti, da bi z omejitvijo dostopa do spleta in uporabo sile zadušile nemire, se protesti širijo v različne province. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj število žrtev med civilisti še naprej narašča, razmere pa ostajajo nestabilne.